Evropsko združenje za kognitivno vedenjske terapije (ang. European Association for Behavioural and Cognitive Therapies) KVT opredeljuje kot:
Vedenjske in kognitivne psihoterapije – KVT so psihološki pristopi, ki so zasnovani na znanstvenih dognanjih in so, glede na rezultate raziskav, učinkoviti v reševanju širokega spektra težav. Pri KVT klient in terapevt sodelujeta z namenom prepoznavanja in razumevanja problemov v smislu odnosa med mislimi, čustvi in vedenjem. Pristop se običajno osredotoča na klientove težave »tukaj in zdaj« in se usmerja na to, da terapevt in klient razvijeta skupen pogled na problem posameznika. To nato vodi do identifikacije personaliziranih, časovno omejenih terapevtskih ciljev in strategij, ki se tekom terapije nenehno preverjajo (kontinuirano pregledujejo in evaluirajo). Kognitivno vedenjski terapevti delajo s posamezniki, družinami in skupinami. Kognitivno-vedenjska terapija se lahko uporablja v nudenju pomoči komurkoli, ne glede na sposobnosti, kulturo, raso, spol ali spolno orientacijo. Bistvo KVT je v tem, da terapevti skušajo pomagati klientom pri doseganju želenih sprememb v razmišljanju, čustvovanju in vedenju.
Vedenjske in kognitivne psihoterapije se lahko uporabljajo samostojno ali pa v kombinaciji z zdravili, odvisno od intenzitete in narave določenega klientovega problema.
Na naše vedenje vplivajo naše misli
Ljudje se pogosto ne zavedamo, kako močan vpliv lahko imajo naše misli na naša čustva in vedenje.
Vedenjski del KVT pristopa je osnovan na predpostavki, da je vedenje naučeno, kar pomeni, da se lahko motečega vedenja odučimo in se naučimo bolj funkcionalnega vedenja.
Posledice vedenja so tiste, ki narekujejo, ali se bo določeno vedenje utrjevalo (nadgrajevalo) ali oslabilo (kaznovalo). Pri KVT sta sicer vedenjski in kognitivni vidik med seboj tesno povezana – s spremembo svojih misli vplivamo na naše vedenje, hkrati pa lahko s spremembo vedenja vplivamo na naš način mišljenja.
Kaj so najpomembnejše prednosti KVT?
Posameznemu terapevtskemu pristopu podelijo status priznanja predvsem raziskave o učinkovitosti; kognitivno-vedenjska terapija je dokazano učinkovita pri obravnavi različnih motenj.
Najpomembnejša značilnost KVT je, da je usmerjena v sedanjost, v reševanje konkretnih težav, ki jih ima posameznik. Ta je med terapijo aktiven in v njej ves čas sodeluje.
Kognitivno vedenjska terapija je strukturirana, kar pomeni, da sta zgradba posameznih srečanj in zgradba terapije kot celote natančno določeni. Časovno je omejena na približno deset do petindvajset terapevtskih ur (oziroma po potrebi).
Cilj KVT pristopa je posameznika opremiti z veščinami, da si lahko z znanjem prepoznavanja in spreminjanja nefunkcionalnih miselnih in vedenjskih vzorcev pomaga tudi sam.
Kaj so najpomembnejše prednosti KVT?
Posameznemu terapevtskemu pristopu podelijo status priznanja predvsem raziskave o učinkovitosti; kognitivno-vedenjska terapija je dokazano učinkovita pri obravnavi različnih motenj.
Najpomembnejša značilnost KVT je, da je usmerjena v sedanjost, v reševanje konkretnih težav, ki jih ima posameznik. Ta je med terapijo aktiven in v njej ves čas sodeluje.
Kognitivno vedenjska terapija je strukturirana, kar pomeni, da sta zgradba posameznih srečanj in zgradba terapije kot celote natančno določeni. Časovno je omejena na približno deset do petindvajset terapevtskih ur (oziroma po potrebi).
Cilj KVT pristopa je posameznika opremiti z veščinami, da si lahko z znanjem prepoznavanja in spreminjanja nefunkcionalnih miselnih in vedenjskih vzorcev pomaga tudi sam.
Pri kakšnih vrstah težav lahko pomaga kognitivno-vedenjska terapija?
O vedenjskih in kognitivnih terapijah so bile izvedene obsežne raziskave, ki so pokazale, da je KVT pristop učinkovit zlasti za:
