Občasna anksioznost je normalen del življenja, saj večino ljudi skrbijo različni vidiki njihovega vsakdana, kot so zdravje, denar, ljubezen ali družinske težave. Posamezniki anksioznost opisujejo kot živčnost, zaskrbljenost, tesnobo, napetost, lahko tudi tiščanje v prsih.
Če anksioznost preide v več kot le začasno skrb ali strah, ko je preveč intenzivna ali se pojavi v situacijah, kjer anksioznega odziva ne bi pričakovali, govorimo o anksiozni motnji, ki je poleg depresije najpogostejša duševna bolezen današnjega časa. Anksiozne motnje se v EU pojavljajo pri približno 14–18 % populacije.
Če anksioznost preide v več kot le začasno skrb ali strah, ko je preveč intenzivna ali se pojavi v situacijah, kjer anksioznega odziva ne bi pričakovali, govorimo o anksiozni motnji.
Pri ljudeh z anksiozno motnjo anksioznost vztraja skozi čas in se lahko sčasoma celo poslabša, kar pomembno znižuje kvaliteto življenja. Simptomi običajno ovirajo vsakodnevne dejavnosti posameznika (npr. delovno uspešnost, šolsko delo, prostočasne dejavnosti) in vplivajo na njegove odnose (npr. partnerske, družinske, prijateljske, službene).
Vrste anksioznih motenj
Obstaja več vrst motenj, ki jih klasificiramo pod oznako anksioznih motenj:
- generalizirana anksiozna motnja,
- panična motnja (panični napadi),
- socialna anksioznost,
- obsesivno-kompulzivna motnja (OKM ali ang. OCD),
- post-travmatska stresna motnja,
- različne fobije (npr. strah pred višino, strah pred zaprtimi ali odprtimi prostori itd.).
Anksiozne motnje je možno ozdraviti v 90 % primerov. Kljub vsemu pa veliko posameznikov, ki trpijo zaradi anksioznih motenj, pravočasno ne poišče strokovne pomoči, kar lahko močno poslabša razvoj in potek anksioznih motenj.
Znaki oz. simptomi anksioznosti
Vzroki za nastanek anksioznosti ali anksioznih motenj so genetski, okoljski in osebnostni, simptomi pa se kažejo na različnih nivojih (misli, čustva, telesni znaki, vedenje) ter se med seboj prepletajo, se spodbujajo in vzdržujejo.
Najpogostejši simptomi so:
- živčnost, nemir ali napetost
- občutek nevarnosti, panike ali strahu
- pogosto razmišljanje o stvari, ki vas skrbi
- težave s spanjem
- občutek vrtoglavice
- tresenje ali trzanje mišic
- glavoboli
- bolečine v hrbtu ali drugje po telesu
- hitrejše dihanje
- hitrejši srčni utrip
- znojenje ali navali vročine
- škripanje z zobmi, zlasti ponoči
- slabost
- spremembe v spolnosti
- napadi panike
Kaj lahko storite sami?
Najpomembneje je, da ste prisotni v trenutku “tukaj in zdaj”, opazujte svoje misli, čustva in vedenje, skušajte ugotoviti, kdaj se vam pojavi anksioznost – je to morda ob določenih osebah, predmetih, situacijah? Nikakor se jim ne izogibajte, saj to povzroči še več anksioznosti (taka vedenja imenujemo izogibalna vedenja). Uporabljajte različne sprostitvene tehnike (npr. dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija), izogibajte se alkoholu, kofeinu in drugim psihoaktivnim substancam, redno bodite telesno aktivni (npr. hoja, tek, kolesarjenje, skupinski športi).
Kam po strokovno pomoč?
Eden najučinkovitejših pristopov pri zdravljenju anksioznih motenj je vedenjsko-kognitivna terapija (VKT), ki ima kar 50–80 % dokazano učinkovitost. Pogosto se psihoterapija kombinira z medikamentoznim zdravljenjem, tj. zdravili, ki vam jih predpiše vaš osebni zdravnik ali psihiater.
Najpomembneje je, da strokovno pomoč ob morebitnih težavah poiščete čimprej, saj je zdravljenje učinkovitejše v začetnih fazah anksioznosti.
NAROČANJEViri:
- https://www.nimh.nih.gov/health/topics/anxiety-disorders
- https://www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/brosura_anksiozne_motnje_2016.pdf
- https://www.mind.org.uk/information-support/types-of-mental-health-problems/anxiety-and-panic-attacks/symptoms/
- https://www.healthline.com/health/anxiety-symptoms#symptoms