Psihosomatika pri najstnikih – ko telo govori, kar besede ne zmorejo
V zadnjih letih psihologi opažamo porast števila mladostnikov, ki se soočajo z različnimi telesnimi težavami oz. psihosomatiko – bolečinami v trebuhu, slabostjo, glavoboli ali utrujenostjo – za katere zdravniški pregledi ne najdejo jasnega fizičnega vzroka. Ti simptomi niso namišljeni, temveč pogosto predstavljajo psihosomatski odziv telesa na čustveno stisko (Lumley idr., 2011). Gre za način, kako telo izraža to, kar duševnost težko ubesedi.
Kaj pomeni psihosomatika pri najstnikih?
Izraz psihosomatika združuje duševno (psyche) in telesno (soma). Označuje vpliv čustev, misli in stresa na fiziološko delovanje telesa. Pri mladostnikih se psihosomatske težave pogosto pojavijo ob:
- dolgotrajnem stresu,
- šolskih ali socialnih pritiskih,
- težavah v družinskih odnosih,
- visoko postavljenih pričakovanjih ali občutku neuspeha.
Ker mladostniki pogosto še ne znajo prepoznati in izraziti svojih čustev, telo postane kanal izražanja – skozi bolečino, napetost ali utrujenost (Compas idr., 2017).
Zakaj so mladostniki posebej ranljivi?
Mladostništvo je obdobje intenzivnih sprememb in iskanja identitete. Razvijajoča se možganska struktura pomeni, da so mladi čustveno občutljivejši, impulzivnejši in še brez popolnoma razvite sposobnosti za uravnavanje stresnega odziva (Casey idr., 2010).
Poleg tega okolje pogosto spodbuja dosežke, ne pa čustvene pismenosti. V družinah, kjer se o čustvih malo govori, mladostnik napetost pogosto “prenese v telo”.
Kako deluje vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) pri psihosomatiki?
Vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) je znanstveno podprt, empirično utemeljen pristop, ki pomaga razumeti in spreminjati povezave med telesom, mislimi in čustvi (Kroenke, 2007). Temelji na predpostavki, da psihološki dejavniki – zlasti stres, načini razmišljanja in čustvena regulacija – pomembno vplivajo na delovanje telesa.
Pri mladostnikih se terapija izvaja strukturirano, sodelovalno in prilagojeno razvojni stopnji posameznika. Glavni cilj je razviti sposobnosti samoregulacije, boljše razumevanje notranjih doživljanj ter vzpostaviti zdrave načine odzivanja na stresne situacije.
1. Razumevanje telesnega odziva
Mladostnik se postopoma nauči prepoznavati telesne znake napetosti – kot so mišična togost, pospešen srčni utrip, glavoboli ali bolečine v trebuhu – ter jih povezovati z mislimi, čustvi ali zunanjimi okoliščinami. To zavedanje je temelj za razumevanje, da telesni simptomi pogosto izražajo psihološko obremenitev.
2. Spreminjanje miselnih vzorcev
VKT pomaga prepoznati avtomatske misli in prepričanja, ki povečujejo stres ali občutek nemoči (npr. »moram biti popoln« ali »če se ne počutim dobro, pomeni, da sem šibek«). Terapevt mladostnika spodbuja, da te misli ovrednoti, jih preveri z dokazi in jih postopno nadomesti z bolj stvarnimi, uravnoteženimi in sočutnimi interpretacijami.
3. Učenje sprostitvenih tehnik in čuječnosti
S pomočjo tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija ali čuječnost (ang. mindfulness), se mladostnik nauči aktivno umirjati telesni stresni odziv. Redno izvajanje teh vaj dokazano zmanjšuje telesno napetost in spodbuja občutek nadzora nad lastnim telesom (Khoury idr., 2013).
4. Krepitev čustvene pismenosti
Pomemben del terapije je razvijanje čustvenega zavedanja in sposobnosti uravnavanja čustev. Mladostnik se uči prepoznavati, poimenovati in sprejemati svoja čustva ter jih izražati na primeren in zdrav način – brez potrebe, da se čustvena stiska izrazi skozi telesne simptome. S tem postopno gradi občutek notranje varnosti in psihološke odpornosti.
5. Delo s starši
Pri obravnavi psihosomatskih težav je sodelovanje staršev ključno. Terapevt staršem pomaga razumeti, da otrokovi telesni simptomi niso oblika manipulacije ali “pretiravanja”, temveč način izražanja psihološke stiske in potreba po razumevanju, podpori ter čustveni varnosti. Starši se učijo, kako s sočutjem in mirnostjo podpreti otrokovo samoregulacijo in krepitev zaupanja v lastne sposobnosti.
Kako lahko starši pomagajo pri psihosomatskih težavah?
- Prisluhnite in sprejmite otrokovo izkušnjo – ne minimalizirajte simptomov.
- Pomagajte poimenovati čustva (“Vidim, da si napet, morda te je strah jutrišnjega testa?”).
- Spodbujajte gibanje, počitek in redno rutino.
- Izogibajte se pretiranemu pritisku oz. gonji po uspehu.
- Če simptomi vztrajajo, poiščite strokovno pomoč.
Kdaj poiskati pomoč psihologa (VKT)?
Če telesni simptomi pri mladostniku trajajo več tednov, vplivajo na spanje, šolo ali druženje, je priporočljivo poiskati pomoč psihologa, ki dela po principih vedenjsko-kognitivne terapije. Zgodnje prepoznavanje in obravnava lahko preprečita neželeni razvoj simptomov ter pomagata mladostniku oblikovati zdrave strategije obvladovanja stresa.
Pomoč psihologa ni namenjena le odpravljanju težav, temveč tudi krepitvi odpornosti, samospoznavanja in samoregulacije – ključnih dejavnikov za uspešen prehod v odraslost.
Telo nas ne izdaja – telo nas opozarja
Psihosomatski simptomi niso le “v glavi”, temveč so resnična izkušnja telesa, ki nosi čustveno komponento. Z razumevanjem, podporo in strokovno pomočjo lahko mladostnik razvije občutek notranjega ravnovesja ter uredi odnos med telesom in duševnostjo, s čimer bo izboljšal svoje dnevno funkcioniranje, šolski uspeh in splošno zdravje.
Če pri svojem otroku ali mladostniku opazite znake psihosomatskih težav, ni priporočljivo čakati, da se simptomi poglobijo ali postanejo kronični. Zgodnja obravnava pri psihologu, ki uporablja principe vedenjsko-kognitivne terapije (VKT), omogoča razvoj učinkovitih strategij samoregulacije. Tak pristop lahko prepreči poslabšanje simptomatike, zmanjša dolgoročne psihološke in telesne posledice ter mladostniku pomaga pridobiti občutek nadzora, varnosti in notranjega ravnovesja.
Viri
- Casey, B. J., Jones, R. M., in Hare, T. A. (2010). The adolescent brain. Annals of the New York Academy of Sciences, 1124(1), 111–126. https://doi.org/10.1196/annals.1440.010
- Compas, B. E., Jaser, S. S., Bettis, A. H., Watson, K. H., Gruhn, M. A., Dunbar, J. P., Williams, E., in Thigpen, J. C. (2017). Coping, emotion regulation, and psychopathology in childhood and adolescence: A meta-analysis and narrative review. Psychological Bulletin, 143(9), 939–991. https://doi.org/10.1037/bul0000110
- Khoury, B., Lecomte, T., Fortin, G., Masse, M., Therien, P., Bouchard, V., Chapleau, M-A., Paquin, K., in Hofmann, S. G. (2013). Mindfulness-based therapy: A comprehensive meta-analysis. Clinical Psychology Review, 33(6), 763–771. https://doi.org/10.1016/j.cpr.2013.05.005
- Kroenke, K. (2007). Efficacy of treatment for somatoform disorders: A review of randomized controlled trials. Psychosomatic Medicine, 69(9), 881–888. https://doi.org/10.1097/PSY.0b013e31815b00c4
- Lumley, M. A., Schubiner, H., Lockhart, N. A., Kelley, M. K., Harte, S. E., Clauw, D. J., in Williams, D. A. (2011). Emotional awareness and expression therapy, cognitive-behavioral therapy, and education for fibromyalgia: A cluster-randomized controlled trial. Pain,158(12), 2354–2363. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28796118/