Kaj je depresija?

Depresija je, poleg anksioznosti, najpogosteje zabeležena duševna motnja med posamezniki, prizadene namreč 5–10 % populacije.

Nekaj dejstev o depresiji:

• prizadene lahko vsakogar; ne glede na leta ali spol;
• kar dvakrat pogosteje je diagnosticirana pri ženskah kot pri moških;
• depresija lahko vodi v samomorilnost;
• učinkovito lahko zdravimo blago, zmerno in hudo depresijo;
• načini zdravljenja: psihoterapija ali zdravila ali psihoterapija + zdravila.

Več vrst depresije

Depresijo poznamo v različnih oblikah:

• Klinična depresija oz. velika depresivna motnja je najintenzivnejša oblika depresije, posameznik je depresiven večji del dneva, vsak dan, daljše časovno obdobje.
• Kronična depresija ali distimija je manj očitna in blažja oblika depresije, ki lahko traja tudi več let. Spremlja jo manj simptomov in vsako leto prizadene na milijone ljudi po svetu.
• Predmenstrualna disforična motnja je hujša oblika predmenstrualnega sindroma (PMS), pojavi se približno en teden pred nastopom menstruacije in izgine po koncu menstruacije. Spremlja jo vrsta čustvenih in fizičnih simptomov: bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo, huda utrujenost, tesnobnost, intenzivna jeza, vročica, spremembe teka in glavoboli.
• Poporodna depresija je duševna stiska, ki jo pri novopečenih mamicah spremljajo občutki krivde, nemoči, žalosti in utrujenost. Kar 10–15 % žensk je po porodu diagnosticiranih s klinično depresijo. Poporodno depresijo v popularnih medijih pogosto napačno enačijo s poporodno psihozo, ki je veliko hujša bolezen in zahteva takojšnjo medicinsko pomoč.
• Atipična depresija je oblika depresije, ki jo spremljajo netipični simptomi, veliko ljudi pa se z njo sreča že v zgodnjih najstniških letih. Kljub imenu ‘atipična’, je zelo pogosta podvrsta depresije.
• Sezonska depresija oz. sezonska razpoloženjska motnja (SAD) največkrat traja od jeseni do pomladi. Povezujemo jo s pomanjkanjem sonca, saj se pogosto pojavlja v državah, kjer je zima dolga in jo spremlja pomanjkanje naravne svetlobe.
• Bipolarna motnja (nekoč manična depresija) je motnja, ki jo zaznamujejo izmenjujoča se obdobja depresije in izjemno dobrega razpoloženja (manije). Zanjo so značilne zelo intenzivne spremembe čustev, spremembe spanca in splošno nenavadno vedenje.

Depresija ≠ žalost ali žalovanje

Depresija se pomembno razlikuje od običajnih nihanj razpoloženja, kratkotrajnih neprijetnih čustvenih odzivov ali prehodne žalosti. Blažji depresivni simptomi so normalen odgovor na številne življenjske težave, stiske in stresne okoliščine (npr. smrt družinskega člana, razhod s partnerjem, izguba službe itd.). 

Kdaj torej govorimo o depresiji kot duševni motnji? Ko simptomi začnejo onemogočati naše normalno delovanje in vztrajajo dlje časa brez zunanjih vzrokov.

Blažji depresivni simptomi so normalen odgovor na številne življenjske težave, stiske in stresne okoliščine.

Kakšni so simptomi depresije?

Najpogostejši znaki so:

• pasivnost
• upad motivacije, interesa
• izguba zadovoljstva
• občutki krivde ali ničvrednosti
• motnje spanja, prehranjevanja (preveč ali premalo)
• pomanjkanje energije
• težave s koncentracijo, upočasnjeno mišljenje
• samomorilne misli
• pesimizem, izguba smisla
• negativna samopodoba

Tudi druga zdravstvena stanja (npr. težave s ščitnico, možganski tumor ali pomanjkanje vitaminov) lahko vključujejo simptome depresije, zato je pomembno v poteku oblikovanja diagnoze izključiti možnost omenjenih zdravstvenih težav.

Če se depresija ponavlja z zmerno ali hudo intenzivnostjo, lahko postane resna zdravstvena težava. Oseba lahko močno trpi in slabše deluje na delovnem mestu, v šoli in v družini. V najslabšem primeru lahko depresija vodi v samomor.

Dejavniki tveganja za depresijo

Depresija lahko prizadene vsakogar – tudi osebo, za katero se zdi, da živi v razmeroma idealnih okoliščinah.

Na depresijo lahko vpliva več dejavnikov:

• Biokemična osnova: spremembe biokemičnih snovi v možganih, predvsem nizke ravni dopamina, serotonina in noradrenalina. To povzroči kemično neravnovesje v možganih, kar pomeni, da oseba ne nadzoruje svojih čustev, kot bi jih sicer.
• Genetika: depresija je lahko dedno pogojena. Na primer, če ima en enojajčni dvojček depresijo, ima drugi 70-odstotno možnost, da bo nekoč v življenju zbolel tudi sam.
• Osebnost: ljudje z nizko samopodobo, ki so bolj podvrženi stresu ali so na splošno pesimistični, imajo večjo možnost, da bodo razvili depresijo.
• Okolje: nenehna izpostavljenost nasilju, zanemarjanju, zlorabi ali revščini poveča verjetnost depresije.
• Druge bolezni: možnost za nastanek depresije se poveča, če so prisotne druge bolezni, predvsem rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen in hormonska obolenja.

Kako zdravimo depresijo?

Zdravljenje depresije je odvisno od trajanja simptomov in oblike depresije. Pri blagih depresijah si lahko pomagamo sami in lahko izzvenijo relativno hitro, pri hujših oblikah pa se stanje običajno brez strokovne pomoči hitro slabša, znaki depresije se množijo in postajajo vse večji, posameznik jih več ne obvlada. Takrat je čas, da človek poišče pomoč. Težava je, da se depresiven človek za obisk strokovnjaka pogosto ne odloči sam, bodisi ker ne prepozna svojih težav, bodisi ker meni, da mu ni pomoči. Zato je izredno pomembno, da znake depresije pozna čim več ljudi, ki bodo posameznika usmerili k ustreznim virom pomoči.

V zdravljenju se običajno prepleta več načinov, in sicer:

• zdravljenje z zdravili (antidepresivi);
• različne oblike psihoterapije (ena najbolj učinkovitih za zdravljenje depresije je  vedenjsko kognitivna terapija (VKT*));
• kombinacija psihoterapije in zdravil.

*vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) posamezniku pomaga, da začne o sebi, drugih in življenju razmišljati na bolj objektiven/racionalen način. VKT se osredotoča na povezave med miselnimi vzorci, čustvi, vedenjem in fizičnimi simptomi. Z učenjem te spretnosti se pri osebi z duševno motnjo ustvarjajo nove živčne povezave, ki vodijo v bolj pozitiven način razmišljanja in vedenja.

Kaj lahko storite sami?

Pri vseh oblikah depresije, je pomembno, da vsakodnevno zase aktivno poskrbite tudi sami:

• bodite telesno aktivni (telovadite, ukvarjajte se s športom) – telesna aktivnost na možgane deluje podobno kot antidepresivi;
• zastavite si realne cilje;
• poskusite preživeti nekaj časa z ljudmi, ki so vam prijetni;
• zaupajte se prijatelju ali sorodniku;
• pričakujte, da se bo vaše razpoloženje izboljševalo postopoma, ne takoj;
• odložite pomembne odločitve (npr. poroka ali ločitev ali zamenjava službe), dokler se ne počutite bolje;
• o odločitvah se pogovorite z drugimi, ki vas dobro poznajo in imajo bolj objektiven pogled na vašo situacijo;
• še naprej izobražujte o depresiji;
• nadaljujte s terapijo.

Depresija = “črni pes”

V spodnjem videu Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) si lahko ogledate podobo depresije, ki je predstavljena skozi metaforo “črnega psa”.

Povezava do videa (možnost slovenskih podnapisov):

Če trpite za depresijo, čim prej poiščite strokovno pomoč.
Depresija je ozdravljiva tudi v svojih najhujših oblikah.

Viri:

1. https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/depression
2. https://www.nijz.si/sl/depresija
3. https://psychiatry.org/patients-families/depression/what-is-depression
4. https://www.nimh.nih.gov/health/topics/depression
5. https://www.vzajemna.si/varuj-zdravje/nasveti/nasvet/depresija-kaksni-so-simptomi-in-zdravljenje
6. https://www.youtube.com/watch?v=XiCrniLQGYc