Panični napadi so pogosto ena izmed najbolj preplavljajočih in strašljivih izkušenj, ki jih lahko doživi posameznik. Nenadni in intenzivni napadi strahu lahko vplivajo na vsakdanje življenje, zmanjšajo njegovo kakovost ter povzročijo občutke nemoči in tesnobe.
Kaj so panični napadi?
Panični napadi so nenadni in nepričakovani napadi intenzivnega strahu ali nelagodja, ki dosežejo vrhunec v nekaj minutah. Ti napadi pogosto vključujejo telesne simptome, kot so:
- povečan srčni utrip
- potenje
- tresenje ali mravljinčenje v rokah ali nogah
- občutek dušenja ali oteženega dihanja
- bolečine v prsih
- občutek omedlevice ali vrtoglavice
- strah pred izgubo nadzora ali smrtjo
Panični napadi se pogosto pojavijo brez očitnega sprožilca, vendar so lahko povezani s stresom, čustvenimi težavami ali specifičnimi situacijami, kot so prostori, kjer se nahaja veliko ljudi, vožnja po prometnih cestah ali druge stresne izkušnje (American Psychiatric Association, 2013). Ključno je, da se ljudje, ki so doživeli panične napade, zavedajo, da ti napadi niso življenjsko nevarni, četudi so neprijetni, in da lahko prav zaradi slednjega povzročijo visoko anksioznost ter predstavljalo pomembno omejitev v vsakodnevnem življenju posameznika.
Panični napadi in anksioznost
Panični napadi so pogosto povezani z generalizirano anksiozno motnjo, socialno anksioznostjo ter agorafobijo, motnjo, ki se pojavi, ko se posameznik začne izogibati določenim situacijam zaradi strahu pred ponovnim paničnim napadom. Kadar panični napadi postanejo pogosti ali trajajo daljši čas, lahko privedejo do omejevanja socialnih aktivnosti in povečane izolacije. Osebe s panično motnjo se pogosto začnejo izogibati določenim mestom ali situacijam (npr. zaprtim prostorom, javnemu prevozu), kar lahko vodi v dodatne težave z duševnim zdravjem (Hoffman idr., 2012).
Vedenjsko-kognitivna terapija (VKT) pri zdravljenju paničnih napadov
Vedenjsko-kognitivna terapija je ena izmed najbolj učinkovitih oblik zdravljenja panične motnje. Temelji na predpostavki, da čustvene težave, kot so anksioznost in posledično panični napadi, izhajajo iz napačnih misli in prepričanj, ki vplivajo na naše vedenje in občutke. S pomočjo VKT se posamezniki naučijo prepoznavati te misli in jih spreminjati, kar vodi do zmanjšanja tesnobe in strahu.
1. Razumevanje kognitivnih popačenj
Ena ključnih komponent VKT je prepoznavanje in odpravljanje kognitivnih popačenj (distorzij) – napačnih prepričanj, ki prispevajo k anksioznosti in paničnim napadom. Posamezniki, ki doživljajo panične napade, pogosto razvijejo prepričanje, da bodo v nevarnosti ali da ne bodo mogli obvladati občutkov tesnobe. Na primer, nekdo, ki doživlja napad, lahko pomisli: “To je preveč, ne bom preživel tega napada.” S pomočjo VKT se te misli prepoznajo, izzovejo in nadomestijo z bolj realnimi in funkcionalnimi mislimi (Beck, 2011).
2. Spopadanje s simptomi
Pomemben del VKT je zavedanje telesnih simptomov paničnega napada in izpostavljanje situacijam, ki povzročajo anksioznost. Oseba se postopoma izpostavi situacijam, ki sprožijo strah, da bi se zmanjšala zaznava grožnje, ki jo te situacije predstavljajo. To omogoči, da se oseba nauči, da telesni simptomi paničnega napada niso nevarni, temveč so le začasen odziv telesa na stres (Hofmann idr., 2012). Posamezniki se naučijo tudi tehnik preusmerjanja misli, ki ne le skrajšajo trajanje in zmanjšajo intenzivnost paničnega napada, temveč lahko preprečijo, da bi se panični napad sploh razvil.
Kako prepoznati panične napade in kaj storiti?
Prvi korak pri obvladovanju paničnih napadov je prepoznavanje njihovih znakov. Ko oseba začne čutiti simptome paničnega napada, je ključno, da se zaveda, da napad ne bo trajal dolgo in da ni življenjsko nevaren. To zmanjšuje občutek anksioznosti in omogoča, da se oseba lažje umiri. Pomaga tudi, da si posameznik med napadom ponovi pomirjujoče afirmacije, kot so: “Minilo bo” ali “Je neprijetno, a ni nevarno”.
Pomembno je tudi, da v primeru pogostih paničnih napadov poišče strokovno pomoč. Vedenjsko-kognitivna terapija je dokazano učinkovita pri zdravljenju panične motnje in pomaga posameznikom ponovno prevzeti nadzor nad svojim življenjem (American Psychiatric Association, 2013).
Zaključek
Panični napadi so lahko zelo neprijetni, vendar je mogoče z ustreznimi terapevtskimi pristopi, kot je vedenjsko-kognitivna terapija, učinkovito zmanjšati njihovo pogostost in intenzivnost. S pomočjo VKT se posamezniki naučijo prepoznavati in spreminjati negativne misli, se soočiti s svojimi strahovi in obvladovati telesne simptome. Ključno je, da poiščete strokovno pomoč, če se napadi ponavljajo, saj lahko zgodnje zdravljenje pripomore k večji kakovosti življenja in prepreči nastanek drugih duševnih težav.
Viri
Beck, A. T. (2011). Cognitive Therapy: Basics and Beyond (2nd ed.). Guilford Press.
Hoffman, S. G., Asnaani, A., Vonk, I. J., Sawyer, A. T., in Fang, A. (2012). The Efficacy of Cognitive Behavioral Therapy: A Review of Meta-analyses. Cognitive Therapy and Research, 36(5), 427-440.
American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). American Psychiatric Publishing.
Gerali, G. (2013). The power of the mind in treating anxiety disorders. Clinical Psychology Review, 33(2), 229-237.