Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM): umetnost razumevanja in zdravljenja

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM; ang. OCD) prizadene mnoge posameznike po vsem svetu in ima velik vpliv na njihovo vsakodnevno življenje. Ta kompleksna motnja, pogosto skrajšana kot OKM, je več kot le preprost stres ali obsedenost z redom. Gre za resno stanje, ki zahteva razumevanje, empatijo in strokovno podporo.

Kaj je obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)?

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM, ang. OCD) je motnja, pri kateri ljudje doživljajo ponavljajoče se neželene misli, ideje ali občutke (obsesije). Da bi se jih znebili, se počutijo prisiljene, da nekaj ponavljajoče počnejo (kompulzije), kar imenujemo vedenjski odzivi (American psychiatric association).

OKM prinaša izzive, ki lahko vplivajo na vse vidike posameznikovega življenja – od medosebnih odnosov do poklicne uspešnosti. 

Preden se poglobimo v podrobnosti, si poglejmo dva primera pojavljanja OKM:

Primer 1:

“Vsak dan se zbudim v boji s svojimi lastnimi mislimi. Ne, ni običajen jutranji stres zaradi napornega dne, temveč nepričakovane obsesivne misli, ki me napadejo kot neusmiljeni vojaki. Morda se sliši smešno, a vsakič, ko zaklenem vrata stanovanja, se začne ritual preverjanja, ki je obvezen za moj mir. So vrata res zaklenjena? So res vsi štedilniki izklopljeni? Ne morete si predstavljati, kako nesmiselna in utrujajoča je ta rutina, vendar mi predstavlja nujno varovalo pred nečem, kar ne morem niti opredeliti.”

– Ana, 38 let

Primer 2:

“Vsak dotik je potencialna grožnja. Ko umijem roke, moram to storiti točno 27-krat, sicer me preveva občutek, da nekaj ni v redu. In kljub temu, da vem, da so roke čiste, se ta strah vztrajno drži. Še hujše je, ko moram uporabiti javni WC – to je kot biti v vojni coni. Za nekatere so to morda nevsakdanje fobije, za mene pa je vsak dan boj za nadzor nad lastnim življenjem.”

– Peter, 23 let

Obsesije in kompulzije – kakšna je razlika?

Obsesivne misli so neprijetne in vznemirjajoče misli, ki se pojavljajo v mislih osebe, medtem ko so kompulzije ponavljajoča se vedenja ali mentalni akti, ki jih oseba izvaja kot odziv na obsesivne misli. Oseba z OKM dojema te obsesivne misli kot moteče in nerazumne, vendar se jih kljub temu ne more zlahka znebiti.

Obsesije in kompulzije se pri posameznikih razlikujejo, poznamo pa nekaj osnovnih skupin:

Obsesivne misli:

• strah pred onesnaženjem ali umazanijo,
• nenehne misli o poškodovanju sebe ali drugih,
• obsedenost s simetrijo ali redom,
• obsedenost z določenimi številkami ali zaporedji,
• religiozne obsesije ali strah pred bogom,
• ponavljajoče se neprijetne mentalne podobe.

Kompulzivna vedenja:

• ponavljajoče se umivanje rok ali drugih delov telesa,
• preverjanje (npr. ali so vrata zaklenjena) in ponavljajoče se preverjanje,
• štetje ali ponavljajoče se štetje predmetov,
• potreba po natančnosti ali simetriji pri postavitvi predmetov,
• ponavljajoči se verski rituali ali molitve.

Pomembno je poudariti, da se specifične obsesije in kompulzije razlikujejo od osebe do osebe, in da vsi ljudje z OKM ne doživljajo enakih simptomov ali intenzivnosti motnje.

Koliko ljudi zboli za OKM?

OKM je pogosta duševna motnja, saj bo 1 od 40 oseb v nekem trenutku v svojem življenju izkusila simptome te motnje. Razširjenost OKM je ocenjena na približno 2 % prebivalstva, pri čemer se razlikuje glede na spol in starost. V odrasli dobi se OKM pogosteje pojavlja pri ženskah, medtem ko je v otroštvu pogostejša pri moških. Povprečna starost ob začetku motnje je približno 19,5 let, pri 25 % ljudi pa se simptomi pojavijo že do 14. leta starosti. Pričetek OKM po 40. letu starosti je manj običajen, saj se pojavi pri manj kot 5 % posameznikov, ki zbolijo za OKM.

Vzroki in dejavniki tveganja

Vzroki obsesivno-kompulzivne motnje niso popolnoma pojasnjeni in se razlikujejo med posamezniki, strokovnjaki pa se strinjajo, da gre za kompleksen nabor dejavnikov, ki lahko prispevajo k razvoju te motnje. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na razvoj OKM, so:

• Genetski dejavniki: Osebe, ki imajo družinske člane z OKM, imajo večjo verjetnost, da bodo tudi same razvile to motnjo. Raziskave so pokazale povezave med nekaterimi geni in OKM, zlasti tistimi, ki vplivajo na nevrotransmiterje (živčne prenašalce). 
• Nevrokemični dejavniki: Neravnovesje nekaterih kemikalij v možganih, zlasti serotonina, lahko igra vlogo pri razvoju OKM. Antidepresivi, ki vplivajo na raven serotonina, so pogosto predpisani kot del zdravljenja OKM.
• Nevrološki dejavniki: Raziskave kažejo, da lahko določene spremembe v možganskih strukturah in povezavah prispevajo k razvoju OKM, zlasti v predelih, ki so odgovorni za obdelavo informacij in nadzor impulzov.
• Psihološki dejavniki: Travmatski dogodki ali stresne izkušnje v življenju posameznika se lahko povežejo z razvojem OKM. Prav tako lahko določene osebnostne lastnosti, kot so perfekcionizem ali nagnjenost k skrbi, prispevajo k razvoju te motnje.
• Okoljski dejavniki: Okoljski faktorji, kot so stres v družini, okolje v otroštvu ali izpostavljenost določenim nalezljivim boleznim v zgodnjih obdobjih življenja, lahko igrajo vlogo pri pojavu OKM.

Simptomi in diagnoza

Diagnoza OKM temelji na prisotnosti obsesivnih misli in kompulzivnih dejanj, ki imajo pomemben vpliv na vsakodnevno življenje. OKM ponavadi spremljajo naslednji simptomi:

• Izrazita anksioznost in nelagodje.
• Časovna potratnost: oseba porabi veliko časa za obsesivne misli in kompulzivna dejanja, kar vpliva na njeno vsakodnevno funkcioniranje in opravljanje dnevnih nalog.
• Zmanjšana kakovost življenja: OKM lahko močno vpliva na medosebne odnose, delo, šolo in druge življenjske funkcije.
• Ponavljajoče se misli o potrebi po premagovanju obsesij in kompulzij.

Včasih imam obsesivne misli – ali imam OKM?

Raziskave so pokazale, da kar 80-90 % zdravih oseb poroča o občasnih vsiljivih mislih in podobnih obsesijah, a so v primerjavi s tistimi, ki trpijo za OKM, njihove obsesije redkejše, krajše, manj intenzivne, manj žive, manj moteče in jih lažje odstranijo iz zavesti. Pri osebah z OKM se te vsiljive misli pojavljajo pogosto in sprožijo skrajno tesnobo, ki ovira vsakodnevno delovanje.

Misli, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju, še nujno ne pomenijo, da oseba trpi za OKM; na primer, vsak od nas kdaj pomisli, da bi lahko zbolel, skrbi za varnost ljubljene osebe ali se sprašuje, ali bi lahko njegova napaka imela katastrofalne posledice. Čeprav so te misli podobne tistim, ki jih opazimo pri OKM, je oseba brez OKM zaradi teh misli začasno zaskrbljena, nato pa je sposobna nadaljevati s svojim življenjem in se s temi mislimi ne obremenjuje več. Oseba z OKM teh misli ne more “potisniti na stran” in jo ovirajo pri vsakdanjem funkcioniranju.

Kako zdravimo OKM?

OKM je mogoče zdraviti na različne načine:

1. Psihoterapija

Vedenjsko-kognitivno terapija (VKT) je dokazano najbolj učinkovita oblika terapije za zdravljenje OKM. Ta terapija pomaga posameznikom prepoznati, razumeti in spremeniti svoje obsesivne misli ter kompulzivna vedenja. S pomočjo VKT se posamezniki postopoma izpostavljajo svojim strahovom in obsesijam ter se učijo bolj funkcionalnih načinov odzivanja nanje. Terapije se izvajajo individualno, možna pa je tudi podpora v obliki skupinskih terapij.

2. Zdravila

Antidepresivi, zlasti selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in triciklični antidepresivi, se pogosto predpisujejo za zdravljenje OKM. Ta zdravila lahko pomagajo zmanjšati obsesivne misli in kompulzivna dejanja ter omilijo tesnobo.

V nekaterih primerih se lahko uporabljajo tudi druga zdravila, kot so antipsihotiki ali pomirjevala, če SSRI niso učinkoviti ali če je prisotna močna tesnoba ali drugi simptomi.

Pri 50-60 % pacientov se stanje izboljša, vendar večina ugotovi, da se simptomi vrnejo, če prenehajo jemati zdravila. Priporočljivo je, da posamezniki, ki jemljejo zdravila, ob tem obiskujejo tudi vedenjsko-kognitivno terapijo (VKT). Za nekatere paciente se izkaže, da je kombinacija zdravil in terapije najbolj učinkovita ter prinaša najboljše dolgoročne rezultate.

3. Druge metode

Obstajajo tudi nevrokirurške (npr. gama ventralna kapsulotomija, ang. gamma ventral capsulotomy)  in druge (npr. rTMS) oblike zdravljenja. Vse oblike zdravljenja OKM so običajno individualizirane glede na resnost simptomov in potrebe posameznika. Pomembno je, da se posvetujete s kvalificiranim strokovnjakom za duševno zdravje, ki vam lahko pomaga izbrati najboljše možnosti zdravljenja.

Kako lahko vedenjsko-kognitivna terapija pomaga?

VKT je ključna pri zdravljenju obsesivno-kompulzivne motnje, saj pomaga posamezniku naučiti se obvladovati svojo tesnobo brez izvajanja kompulzij. Med terapijo se oseba uči različnih strategij soočanja, ki ji lahko pomagajo zmanjšati občutek tesnobe. Podatki kažejo, da več kot 80 % ljudi, ki končajo VKT terapijo, doseže zmerno do odlično izboljšanje. 

Najbolj učinkovita obravnava, imenovana izpostavljanje in preprečevanje odziva (Victor Meyer, 1966), je pokazala dokazano izboljšanje pri 2/3 klientov z vedenjskimi rituali ter znatno okrevanje pri 30-50 % klientov. Pomembno je omeniti, da se kljub učinkovitosti terapij pri 20 % klientih še vedno pojavljajo težave.

Med terapijo je povsem običajno, da se pacienti na začetku počutijo tesnobno, vendar vam bo terapevt nudil orodja (tehnike) za soočanje s tesnobo ter vam pomagal premagovati vaše strahove. Če boste med posameznimi srečanji vadili pridobljene veščine, se možnosti za pozitiven izid bistveno povečajo. Zdravljenje OKM z VKT običajno zajema 20 terapevtskih srečanj, vendar lahko traja tudi dlje, če je to potrebno.

Kaj je še pomembno?

Zavedati se je treba, da je OKM resna duševna motnja, ki lahko bistveno vpliva na življenje posameznika. Kljub izzivom, povezanim z OKM, pa je pomembno vedeti, da obstajajo učinkoviti načini zdravljenja, vključno z VKT terapijo in zdravili. 

Poleg tega je ključnega pomena ozaveščenost posameznikov (psihoedukacija, samostojno branje literature), razumevanje in podpora. Z odprto komunikacijo, sočutjem in prilagodljivostjo lahko ustvarimo okolje, ki omogoča posameznikom z OKM, da se počutijo sprejete in učinkovito zdravijo svojo motnjo.

Viri in dodatno branje:

1. Leahy, R.L., Holland, S.J., in McGinn, L.K. (2014). Načrti zdravljenja in intervencije za depresijo in anksiozne motnje. Jastrebarsko: Naklada Slap.
2. https://www.psychiatry.org/patients-families/obsessive-compulsive-disorder/what-is-obsessive-compulsive-disorder.
3. https://www.nimh.nih.gov/health/topics/obsessive-compulsive-disorder-ocd
4. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/obsessive-compulsive-disorder/symptoms-causes/syc-20354432
5. https://iocdf.org/about-ocd/